VEDENJE PSA

Kako naučiti mladiča, da ne grize pohištva?

unicevanje pohistva

Vsakdo bi se verjetno strinjal, da so pasji mladički zelo prikupni in da je obdobje do pasje pubertete eno izmed najbolj vznemirljivih. Velja pa tudi, da je to obdobje največje zvedavosti, hitrega učenja in rasti zob, kar pomeni, da ni vedno najbolj enostavno za lastnike. Pasji mladiči pogosto kažejo nagnjenost k uničevanju prav zaradi svoje velike radovednosti, raziskovalne narave ter potrebe po žvečenju in razvijanju svojih zob. To obdobje je tudi čas, ko se učijo o okolju in stvareh okoli sebe, zato preko žvečenja in raziskovanja razvijajo svoje sposobnosti ter spoznavajo, kaj je sprejemljivo v njihovem okolju.

Pomembno je, da jim zagotovimo ustrezne igrače in usmerjanje, da se naučijo primernega vedenja ter razvijejo zdrave navade že v zgodnji starosti. V tem članku smo se osredotočili na tegobo, s katero se v obdobju razvoja najverjetneje sreča prav vsak lastnik psa in zbrali nekaj nasvetov, kako preprečiti destruktivno vedenje pri pasjih mladičih.

Zakaj so mladiči nagnjeni k uničevanju?

Kot že zgoraj omenjeno, je žvečenje pri psih pogosta navada in hkrati njihov naravni nagon. Ob žvečenju se psom sproščajo hormoni sreče, hkrati pa si tako v veliki meri tudi znebijo zobnih oblog ter spoznavajo svoje okolje. Pri mladičih je žvečenje najbolj intenzivno predvsem v obdobju menjave mlečnih zob za stalne zobe.

Vendar pa je treba poudariti, da destruktivno žvečenje ne sodi v to isto skupino vedenj, temveč je pogosto odraz tega, da je pes pod stresom ali pa ima prekomerno količino energije. Ker tovrstno uničevalno grizenje ni zaželeno in lastnikom povzroča precej preglavic, ga je treba pravočasno prepoznati, ugotoviti vzrok za tovrstno vedenje ter ga na pravilen način tudi odpraviti. Neizkušeni lastniki mladih psov pogosto naredijo to napako, da mladiču dovolijo žvečiti karkoli mu pride pod zobe, misleč, da gre le za obdobje rasti zob in da bo to vedenje minilo samo od sebe. V določenih primerih se to res zgodi, največkrat pa pes tako razvije navado, ki jo je potem zelo težko odpraviti.

Kako naučiti mladiča, da ne grize pohištva?

Najprej se moramo vprašati, zakaj je do uničevanja in grizenja pohištva ali drugih neprimernih predmetov sploh prišlo. Je bil to zgolj enkraten dogodek, ko smo psa cel dan pustili samega? Ali pa gre za ponavljajoče se početje, ki nam vsakodnevno povzroča preglavice? Glede na to, kako smo si odgovorili na zgornje vprašanje, se potem lotimo reševanja težave z grizenjem pohištva. V nadaljevanju smo zbrali nekaj najbolj pogostih vzrokov za uničevanje ter načinov, kako le-to preprečiti.

Dolgočasenje

Pogosto so psi, ki uničujejo pohištvo ali druge predmete, zgolj zdolgočaseni. Takšni psi potrebujejo dodatno mentalno ali fizično stimulacijo, s katero bodo zaposlili svoje možgane in preusmerili pozornost stran od uničevanja. Do tega tipa grizenja najpogosteje pride takrat, ko so psi sami doma. Postane jim dolgčas in lotijo se najbližje stvari, ki jim pride pred gobček. Pogosto pa omenjeno početje ni nevarno le za okolico, temveč tudi za psa, saj lahko ob žvečenju pohištva pride do poškodb zob, obstrukcije prebavil ali celo zaužitja strupenih snovi, kot na primer nekaterih sobnih rastlin. Da se temu izognemo, je psa ob odhodu od doma najvarneje zapirati v boks ter mu tako omejiti dostop do okolice. S tem ne zavarujemo le svojega pohištva, temveč poskrbimo tudi za varnost psa.

Presežek energije

Psi postanejo destruktivni tudi takrat, ko prekipevajo od energije, vendar nimajo možnosti, da bi to energijo usmerili v kakšno zaželeno vedenje. Pogosto se to zgodi takrat, kadar se lastniki zaradi slabega vremena ali drugih obveznosti izognejo sprehodu. Zavedati se je treba, da imajo tako kot mi, tudi psi svoje potrebe in da je dnevni sprehod za psa zelo pomembno vsakodnevno opravilo. Že pred nakupom psa se moramo zavedati odgovornosti, ki jo prinaša lastništvo psa. V kolikor nam vreme ne omogoča sprehoda, lahko psu ponudimo kopico miselnih izzivov ter ga tako zaposlimo tudi v hiši.

unicevanje pohistva 3

Sprehod mladička utrudi in prepreči, da bi višek energije porabil za uničevanje.

Rast in higiena zob

Pri mladičkih so pogost vzrok žvečenja ter uničevanja pohištva ter drugih predmetov izraščajoči zobje, ki povzročajo draženje dlesni. V tem primeru psu ponudimo igrače, ki so namenjene žvečenju. Te so lahko iz različnih materialov, najpogosteje iz gume ali lesa. Druga alternativa pa so takšni priboljški, za katere psi potrebujejo nekoliko več časa, da jih prežvečijo; na primer sušena goveja koža ali svinjski uhlji. Pomembno pa je, da psa med žvečenjem igrač in priboljškov ne puščamo brez nadzora, saj lahko pride do poškodb ali celo goltanja večjih delcev, ki bi se utegnili zatakniti v prebavilih.

Stres ali bolezen

V nekaterih primerih se lahko zgodi tudi to, da pes uničuje in grize predmete zato, ker se ne počuti dobro ali pa ga nekaj spravlja v stres. V takem primeru se je treba osredotočiti na to, kaj psu predstavlja težave oziroma obiskati veterinarja, ki bo psa pregledal in ocenil stanje. Noben pes ne uničuje stvari zato, da bi jezil svojega lastnika; za vsako vedenje obstaja razlaga in vzrok, ki ga je mogoče določiti in tudi odpraviti.

unicevanje pohistva 2

Igrače za grizenje mladičkom nudijo zaposlitev in lajšajo draženje dlesni ob menjavi zob.

Zakaj je pomembno, da mladič ne grize pohištva in drugih predmetov?

Zelo pomembno je, da mladič ne grize pohištva in drugih predmetov, saj to vedenje lahko povzroči škodo in uničenje dragocenih osebnih stvari, poleg tega pa lahko žvečenje neprimernih predmetov škoduje tudi zdravju mladiča, saj lahko pogoltnjeni koščki povzročijo prebavne težave ali poškodbe notranjih organov. Učenje mladiča, da žvečenje omeji na ustrezne igrače ali priboljške, ne le ohranja dom varen, temveč tudi spodbuja zdrav razvoj njegovih zob in vedenja ter zagotavlja varnost samega psa. Kot že enkrat omenjeno, se je treba držati določenih pravil ter mladiču že od samega začetka jasno postaviti meje ter določiti, katere predmete sme in katerih ne sme žvečiti.

Najbolje je, da psu že vnaprej preprečimo da bi sploh začel uničevati nekaj, česar ne bi smel in sicer tako, da to stvar (če je to seveda le mogoče) umaknemo. V kolikor je določeno destruktivno vedenje pes že razvil, mu z drugimi aktivnostmi poskusimo odvrniti pozornost od tega početja. Ob dnevih, ko psu ne moremo zagotoviti sprehoda ali ustrezne fizične zaposlitve, mu omogočimo drugačen način zaposlitve in tako preprečimo, da bi se začel dolgočasiti ali imel presežek energije, ki bi jo usmeril v uničevanje pohištva.