Beseda nega psa je nadpomenka za številne dejavnosti, ki jih lastniki izvajamo za ohranjanje zdravja, videza in dobrega počutja našega kužka. Osnovni gradniki nege so nega dlake, nega ušes, oči, zob in krempljev. Vse te elemente je treba izvajati redno in jih prilagoditi potrebam posameznega psa.
Prikaz vseh 23 rezultatov
Z redno nego kožuha odstranimo odmrle dlake, preprečimo nastanek vozlov in spodbujamo zdravo rast dlake. Nega dlake vključuje redno česanje in občasno kopanje. Predvsem je treba nego dlake prilagoditi pasmi psa, saj nekatere pasme zahtevajo bolj zahteven pristop zaradi anatomije in tipa dlake.
Pudli, bišoni, afganistanski hrti in portugalski vodni psi so na primer ene od bolj zahtevnih pasem glede nege dlake. Izbrati moramo primerno krtačo – za kratkodlake pse izberimo krtača z veliko kratih ščetin, medtem ko je za dolgodlake pse bolj primerna krtača z redkimi zobmi.
Pred česanjem porežimo vse vozle, saj bo to za psa bolj neboleče. Češimo po plasteh in bodimo nežni. Ne češimo mokre dlake, ker je taka dlaka bolj nagnjena k trganju in poškodbam. Če česanju nismo kos, lahko pomoč poiščemo pri pasjem frizerju.
Za kopanje uporabimo šampone za pse, ki jih najdemo pri veterinarju ali v specializiranih prodajalnah za pse. Po kopanju pasjo dlako osušimo z brisačo. Pogosto kopanje ni priporočljivo, saj z njim odstranimo naravna olja in spremenimo mikrofloro kože.
Čiščenje ušes preprečuje nabiranje umazanije in zmanjša možnost za ušesne okužbe. Z vodo navlaženo toplo papirnato brisačko ali robčkom očistimo del ušesa, ki ga vidimo s prostim očesom. Če želimo doseči malce globje, s pinceto zagrabimo robček in tako umijemo packarijo, ki je nekoliko manj dostopna. Nikakor pa ne smemo robčka riniti pregloboko, da ne poškodujemo sluhovoda ali bobniča.
Če ima kuža veliko dolgih dlak, ki rastejo v smeri sluhovoda, jih lahko postrižemo, da zmanjšamo možnost za razvoj okužbe. Pri tem smo previdni, da škarje držimo paralelno na uho in ne s konico škarij usmerjeno naravnost v sluhovod. Če ima kuža res zapackana ušesa, si pri čiščenju pomagamo s posebnim čistilom za nego ušes.
Ob uporabljanju le-tega se ravnajmo po navodilih proizvajalca ali veterinarja – ko nakapljamo določeno količino v sluhovod, pasja ušesa z zunanje strani močno pomasirajmo z gibi navzgor in navzdol. Predvsem smo močni pri gibih navzdol, saj želimo, da pripravek seže čim globje v uho.
Nega oči obsega vizualni pregled očesnega zrkla in področja okoli njega. Zdravo oko je bistro in zmerno vlažno. Pozorni smo na nenormalne izcedke, spremembe v barvi očesa in morebitne tujke, ki so zašli v oko. V nego sodi tudi vsakodnevna rutina odstranjevanja zaspančkov. Količina in konsistenca zaspančkov je odvisna od vsakega psa posebej – mi svojega najbolj poznamo in vemo, kakšna je običajno.
Predvsem pri belih kužkih lahko zaspančki za seboj pustijo rjave madeže, ki jih težje odstranimo. Te preprečimo tako, da psu vsak dan z vlažnim, toplim robčkom očistimo predel okoli oči, pri tem pa pazimo, da je oko zaprto.
Redno čiščenje zob zmanjšuje tveganje za razvoj zobnega kamna, bolezni dlesni in slab zadah. Tako kot pri ljudeh, je tudi pri psih najbolj učinkovito in priporočljivo zobe ščetkati enkrat na dan. Večina psov se ob redni uporabi zobne ščetke na njo popolnoma navadi, zato ne obupajmo po nekaj neuspelih poskusih. Dobro nam gre, že malo ščetkanja je boljše, kot nič.
Obstajajo posebne zobne ščetke, zasnovane prav za pse, ki jih najdete v specializirani trgovini za pse ali pri veterinarju. Uporabljamo zobno pasto za pse, saj človeška zobna pasta vsebuje kar nekaj psu škodljivih sestavin (na primer sestavini ksilitol in fluoride). Še en pripomoček, ki ga lahko uporabimo so trde žvečilke za zobe.
Ali ste vedeli, da tudi grizenje in igranje s plišastimi igračami pomaga pri čiščenju pasjih zob? Učinek seveda ni primerljiv z uporabo zobne ščetke, vendar drgnjenje zob ob mehko blago igrače pomaga pri odstranjevanju zobnih oblog.
Ko se obloge prekomerno naložijo na zobe, nam bo veterinar svetoval profesionalno čiščenje v ambulanti. Tako čiščenje je seveda najbolj »uspešno«, vendar se nanj zanašajmo le kot izhod v sili – kuža mora biti med posegom v anesteziji, sam poseg pa je velik finančni zalogaj. Z rednim ščetkanjem se mu lahko za vedno izognemo.
Striženje krempljev preprečuje, da bi se kremplji preveč razrasli, kar povzroči nelagodje pri hoji. Če smo pri striženju krempljev nesamozavestni ali se bojimo, da bomo kužka poškodovali, lahko vedno prosimo za pomoč veterinarja. Pomebno je, da izberemo ustrezne škarje/klešče za krajšanje pasjih krempljev.
Če je kuža med striženjem krempljev nemiren, lahko poskusimo na krožnik namazati nekaj arašidovega masla ali pa imamo pomočnika, ki psu postopoma z roke daje njegove najljubše priboljške. Tako ga malce zamoti, hkrati pa na tak način striženje krempljev povezuje s pozitivno izkušnjo. Pri striženju belih krempljev smo lahko malce bolj samozavestni – vidimo namreč žilice, ki krempelj oskrbujejo s krvjo in so odlična orientacija, do kam krempelj odrezati.
Pri črnih krempljih imamo lahko več težav, saj žil ne vidimo, vendar z rednim striženjem dobimo občutek, koliko konice lahko odrežemo. Kljub temu, da so žilice, ki oskrbujejo to področje majhne, preveč odrezan krempelj dolgo in precej krvavi. Ne ustrašimo se, ampak krvavitev ustavimo z robčkom.
Še nimate uporabniškega računa?
Registriraj se na Zverinica.si
