Nega psa

Kaj vse vključuje nega psa?

Nega kože in dlake

Z redno nego kožuha odstranimo odmrle dlake, preprečimo nastanek vozlov in spodbujamo zdravo rast dlake. Nega dlake vključuje redno česanje in občasno kopanje. Predvsem je treba nego dlake prilagoditi pasmi psa, saj nekatere pasme zahtevajo bolj zahteven pristop zaradi anatomije in tipa dlake.

Pudli, bišoni, afganistanski hrti in portugalski vodni psi so na primer ene od bolj zahtevnih pasem glede nege dlake. Izbrati moramo primerno krtačo – za kratkodlake pse izberimo krtača z veliko kratih ščetin, medtem ko je za dolgodlake pse bolj primerna krtača z redkimi zobmi.

Pred česanjem porežimo vse vozle, saj bo to za psa bolj neboleče. Češimo po plasteh in bodimo nežni. Ne češimo mokre dlake, ker je taka dlaka bolj nagnjena k trganju in poškodbam. Če česanju nismo kos, lahko pomoč poiščemo pri pasjem frizerju.

Za kopanje uporabimo šampone za pse, ki jih najdemo pri veterinarju ali v specializiranih prodajalnah za pse. Po kopanju pasjo dlako osušimo z brisačo. Pogosto kopanje ni priporočljivo, saj z njim odstranimo naravna olja in spremenimo mikrofloro kože.

Nega ušes

Čiščenje ušes preprečuje nabiranje umazanije in zmanjša možnost za ušesne okužbe. Z vodo navlaženo toplo papirnato brisačko ali robčkom očistimo del ušesa, ki ga vidimo s prostim očesom. Če želimo doseči malce globje, s pinceto zagrabimo robček in tako umijemo packarijo, ki je nekoliko manj dostopna. Nikakor pa ne smemo robčka riniti pregloboko, da ne poškodujemo sluhovoda ali bobniča.

Če ima kuža veliko dolgih dlak, ki rastejo v smeri sluhovoda, jih lahko postrižemo, da zmanjšamo možnost za razvoj okužbe. Pri tem smo previdni, da škarje držimo paralelno na uho in ne s konico škarij usmerjeno naravnost v sluhovod. Če ima kuža res zapackana ušesa, si pri čiščenju pomagamo s posebnim čistilom za nego ušes.

Ob uporabljanju le-tega se ravnajmo po navodilih proizvajalca ali veterinarja – ko nakapljamo določeno količino v sluhovod, pasja ušesa z zunanje strani močno pomasirajmo z gibi navzgor in navzdol. Predvsem smo močni pri gibih navzdol, saj želimo, da pripravek seže čim globje v uho.

Nega oči

Nega oči obsega vizualni pregled očesnega zrkla in področja okoli njega. Zdravo oko je bistro in zmerno vlažno. Pozorni smo na nenormalne izcedke, spremembe v barvi očesa in morebitne tujke, ki so zašli v oko. V nego sodi tudi vsakodnevna rutina odstranjevanja zaspančkov. Količina in konsistenca zaspančkov je odvisna od vsakega psa posebej – mi svojega najbolj poznamo in vemo, kakšna je običajno.

Predvsem pri belih kužkih lahko zaspančki za seboj pustijo rjave madeže, ki jih težje odstranimo. Te preprečimo tako, da psu vsak dan z vlažnim, toplim robčkom očistimo predel okoli oči, pri tem pa pazimo, da je oko zaprto.

Nega zob

Redno čiščenje zob zmanjšuje tveganje za razvoj zobnega kamna, bolezni dlesni in slab zadah. Tako kot pri ljudeh, je tudi pri psih najbolj učinkovito in priporočljivo zobe ščetkati enkrat na dan. Večina psov se ob redni uporabi zobne ščetke na njo popolnoma navadi, zato ne obupajmo po nekaj neuspelih poskusih. Dobro nam gre, že malo ščetkanja je boljše, kot nič.

Obstajajo posebne zobne ščetke, zasnovane prav za pse, ki jih najdete v specializirani trgovini za pse ali pri veterinarju. Uporabljamo zobno pasto za pse, saj človeška zobna pasta vsebuje kar nekaj psu škodljivih sestavin (na primer sestavini ksilitol in fluoride). Še en pripomoček, ki ga lahko uporabimo so trde žvečilke za zobe.

Ali ste vedeli, da tudi grizenje in igranje s plišastimi igračami pomaga pri čiščenju pasjih zob? Učinek seveda ni primerljiv z uporabo zobne ščetke, vendar drgnjenje zob ob mehko blago igrače pomaga pri odstranjevanju zobnih oblog.

Ko se obloge prekomerno naložijo na zobe, nam bo veterinar svetoval profesionalno čiščenje v ambulanti. Tako čiščenje je seveda najbolj »uspešno«, vendar se nanj zanašajmo le kot izhod v sili – kuža mora biti med posegom v anesteziji, sam poseg pa je velik finančni zalogaj. Z rednim ščetkanjem se mu lahko za vedno izognemo.

Nega krempljev

Striženje krempljev preprečuje, da bi se kremplji preveč razrasli, kar povzroči nelagodje pri hoji. Če smo pri striženju krempljev nesamozavestni ali se bojimo, da bomo kužka poškodovali, lahko vedno prosimo za pomoč veterinarja. Pomebno je, da izberemo ustrezne škarje/klešče za krajšanje pasjih krempljev.

Če je kuža med striženjem krempljev nemiren, lahko poskusimo na krožnik namazati nekaj arašidovega masla ali pa imamo pomočnika, ki psu postopoma z roke daje njegove najljubše priboljške. Tako ga malce zamoti, hkrati pa na tak način striženje krempljev povezuje s pozitivno izkušnjo. Pri striženju belih krempljev smo lahko malce bolj samozavestni – vidimo namreč žilice, ki krempelj oskrbujejo s krvjo in so odlična orientacija, do kam krempelj odrezati.

Pri črnih krempljih imamo lahko več težav, saj žil ne vidimo, vendar z rednim striženjem dobimo občutek, koliko konice lahko odrežemo. Kljub temu, da so žilice, ki oskrbujejo to področje majhne, preveč odrezan krempelj dolgo in precej krvavi. Ne ustrašimo se, ampak krvavitev ustavimo z robčkom.

K negi psa pa sodijo tudi:

• Ustrezna prehrana: hranjenje z uravnoteženo prehrano, ki ustreza starosti, velikosti in posebnim potrebam psa.
• Preventivna zdravstvena oskrba: uporaba pripravkov proti bolham, klopom in drugim zajedavcem. Izdelki za odstranjevanje klopov.
• Redna telesna aktivnost: fizična aktivnost, ki psu pomaga ohraniti primerno telesno kondicijo in splošnego zdravje.
• Psihološko dobro počutje: k negi psa spada tudi socializacija psa z drugimi hišnimi ljubljenčki in ljudmi ter aktivnosti in igra z igračami, ki spodbujajo možgane psa.
• Redni obiski pri veterinarju: obisk veterinarja bodisi kot redni preventivni pregled bodisi pa zdravljenje bolezni in poškodb.

Zakaj je nega pomembna?

• Ohranjanje čistoče in higiene: čista dlaka in koža zmanjšujeta tveganje za razmnoževanje bakterij in zajedavcev.
• Spodbujanje fizičnega zdravja: nega omogoča redno aktivnost, kar pa prispeva k dobremu fizičnemu zdravju in ohranjanju primerne telesne kondicije.
• Zmanjšanje nelagodja in bolečin: nega ušes, striženje krempljev in ščetkanje zob prepreči nelagodje in bolečine, ki so povezane s patologijo na teh področjih.
• Izboljšanje vedenja: postopno uvajanje in nato redno izvajanje nege zahteva določeno stopnjo šolanja psa. Pes se nas nauči poslušati in slediti našim ukazom.
• Krepitev vezi med lastnikom in psom: nega je interaktivna izkušnja, ki krepi vez med lastnikom in ljubljenčkom. Dotikanje, krtačenje in božanje psa mu dajejo občutek povezanosti.
• Zgodnje odkrivanje morebitnih bolezni: med nego smo bolj pozorni na morebitne spremembe na telesu, vedenju ali videzu psa – to nam pomaga, da zgodaj odkrijemo potencialno zdravstveno težavo in psa odpeljemo k veterinarju. Nega torej pripomore tudi k rednim obiskom pri veterinarju, kar je ključno za dolgotrajno zdravje psa.

Kako začnemo z nego?

• Postopno uvajanje: začnimo z nežnim božanjem psa po predelih, ki jih želimo negovati (na primer: ušesa, tačke, gobček itd.). Postopoma podaljšujemo čas, ki ga z roko preživimo na teh predelih. Izogibajmo se hitrim in nenadnim gibom, ki bi psa prestrašili. Če kuža ni navajen določenih pripomočkov, kot so škarje ali klešče za striženje krempljev, mu jih počasi predstavimo. Prvo ga seznanimo s pripomočki, brez da bi jih uporabili. Nato postopoma začnemo z uporabo, medtem ko mu dajemo priboljšek.
• Uporaba pozitivne spodbude: med negovanjem uporabimo nagrade (priboljške ali pohvale), ki bojo psa spodbudile k sodelovanju in mu pomagale, da negovanje poveže s pozitivnimi čustvi.
• Uporabimo pravilne pripomočke: pripomočki naj bojo udobni in varni za psa. Če pri krtačenju uporabimo krtačo, ki močno cuka ali za striženje krempljev uporabimo napačne škarje, bo kuža nego začel dojemati kot negativno izkušnjo.
• Izogibanje negativnim izkušnjam: izogibajmo se izkušnjam, ki bi psu povzročile stres ali strah. Ko pes med nego doživi slabo izkušnjo, se nege izogiba ali postane težko obvladljiv.
• Potrpežljivost: ker je vsak kuža različen je pomembno, da smo potrpežljivi in da upoštevamo njegov karakter – prilagodimo naš pristop nege na njegove individualne potrebe. Postopoma povečujmo trajanje nege, ko opazimo, da pes postaja bolj samozavesten.
• Pogoste kratke »seanse«: namesto ene dolge, razvlečene seanse, izvedimo več krajših utrinkov nege. To bo psu pomagalo, da se navadi na postopek nege, hkrati pa bo tudi nam lažje, še posebej, če imamo nepotrpežljivega psa.
• Sproščujoče okolje: ne pozabimo, da je tudi okolje za psa lahko stresno. Zato ne poskušajmo prve seanse nege izvesti v prostoru, ki ga pes ni navajen. Uporabimo okolje, kjer je kuža že seznanjen z vonjavami in glasovi.